I. gimnazija v Celju se lahko pohvali z dijakom, ki je Slovenijo zastopal v petčlanski ekipi na mednarodni olimpijadi iz astronomije in astrofizike. To je bil Krištof Skok, vsestranski dijak, predvsem pa navdušenec nad astronomijo in fiziko. To je bila osma olimpijada po vrsti, ki je trajala od 1. do 11. avgusta 2014 v romunskem mestu Soceavi. Za medalje se je potegovalo kar 198 dijakov iz 37 držav. Konkurenca je bila velika, vendar se naši niso prestrašili, domov so odnesli eno bronasto priznanje in dve pohvali. Pohvale je bil deležen tudi Krištof, za kar mu čestitamo in želimo veliko uspehov na nadaljnji poti.

Slovensko ekipo so sestavljali Žan Kokalj, Žiga Nosan, Andrej Nabergoj, Jakob Robnik ter naš Krištof Skok z dvema vodjema Andrejem Guštinom in Tadejo Veršič. Krištofov mentor na I. gimnaziji je profesor Roman Ocvirk.

Kdo te je navdušil nad astronomijo? Imaš vzornika na tem področju?

Vesolje najbrž buri domišljijo in radovednost vseh otrok, prav tako tudi mojo. A jaz sem to radovednost in vedoželjnost ohranil, želel izvedeti vedno kaj več o teh fascinantnih in eksotičnih temah. Ogledal sem si ogromno dokumentarcev na to temo, hodil k izbirnim predmetom, preživel ure in dneve v iskanju in brskanju za informacijami na internetu, poskušal zadovoljiti svoje nadobudne možgane.

Kako je potekal izbor tekmovalcev za slovensko ekipo?

Prvih deset tekmovalcev z državnega tekmovanja se je uvrstilo na naslednjo stopnjo – na izbirno tekmovanje. Tam smo reševali naloge, podobne tistim na olimpijadi. Preverili so, kako dobro rokujemo s teleskopom, doma smo morali opraviti projektno nalogo. Glede na vse zbrane točke so sestavili petčlansko ekipo.

Koliko časa so trajale priprave na olimpijado? Si se pripravljal sam ali v skupini?

Vzel sem si kar nekaj časa, doma sem reševal naloge iz prejšnjih olimpijad, da sem samega sebe malo »streniral«. Pred odhodom smo imeli med vikendom še skupne priprave, kjer smo  reševali naloge, debatirali in se v glavnem imeli lepo.

Kako je sestavljeno tekmovanje? Je razdeljeno na sklope? So bila vprašanja v slovenščini ali v angleščini?

Tekmovanje je bilo razdeljeno na tri dele. Prvi del je bil sestavljen iz teoretičnega sklopa; pet ur smo reševali petnajst krajših in dve ali tri daljše naloge. Drugi del tekmovanja je sestavljalo opazovanje; v planetariju ali s teleskopom smo reševali praktične naloge, sledila je obdelava podatkov (data analysis), iz podanih meritev smo računali različne vrednosti. Potem je sledil še tretji del; skupinsko tekmovanje, kjer smo ekipno reševali teoretična vprašanja. Mentorji so prevajali naloge, tako da smo jih dobili v slovenščini in angleščini. S temi prevajanji so imeli goro dela, ker so delali tudi pozno v noč.

Je bila olimpijada namenjena le tekmovanju ali ste imeli čas tudi za ogled mesta, države, za spoznavanje nove kulture?

Časa smo imeli veliko, olimpijada je trajala deset dni, od tega so bili štirje dnevi namenjeni tekmovanju. Ostale dni smo izkoristili za razne oglede (predvsem romunskih samostanov), za športne aktivnosti in naš prosti čas. Vsekakor so nam ponudili dovolj časa za sprostitev.

Ste se z ostalimi tekmovalci iz slovenske in tuje ekipe kaj bolje spoznali, navezali stike?

Med pripravami in med tekmovanjem sem spoznal kar nekaj novih ljudi z različnih koncev Slovenije, predvsem vrstnikov. Dober občutek je, ko poznaš ljudi z enakimi interesi in znanji, s katerimi si lahko izmenjuješ spoznanja in izkušnje. Spoznali smo tudi kar nekaj tujih ljudi iz  Pakistana, Nepala, pa seveda tudi iz Srbije in Hrvaške. Zagotovo sem mimogrede izvedel kaj novega o svetu, ki je blizu ali daleč od nas. Ob pokušanju tujih kultur in mišljenj sem velikokrat premišljeval o sebi in o družbi doma.

Se vidiš v tem poklicu, ali je to področje zate le hobi?

V bistvu oboje. To področje je zame tudi hobi, ki povsem prevzame in preusmeri moje misli, me popelje stran od vsakdanjih tegob v povsem druge svetove. Zato želim astronomijo in astrofiziko še bolj vplesti v svoje življenje, da ne bosta zame imeli le stranskega pomena, ampak predvsem glavnega.

Ali meniš, da je v astronomiji in astrofiziki prihodnost? Je še dosti neraziskanega, kar bi moralo človeštvo vedeti?

Kot v vsaki znanosti vsak nov odgovor postavlja mnoga nova vprašanja. In onkraj mej še tako bujne domišljije obstajajo v tančico skrivnosti zaviti čari narave in Vesolja, ki samo čakajo, da jih odkrijejo pridne roke otroške radovednosti.

Klara Podergajs, 4. b